Planinski izlet na Milanjo, oktober 2021

Za izhodišče našega pohoda smo izbrali Kamenščino nad Črnimi njivami. Po neoznačeni stezi, smo se najprej povzpeli na Milanko (948 mnv). Ob skalnem možicu smo naredili kratek počitek, potem pa nadaljevali skozi borov gozdiček, po stezi do Male Milanje. Mala Milanja je 975 visok, razgleden vrh, na katerem stoji miniatura Aljaževega stolpa. Z njenega vrha smo občudovali razglede na Brkine, Čičarijo z Učko in Slavnikom, Vremščico, Nanos, Kvarnerski zaliv s Cresom ter dolino Pivke, na vzhodu pa na gozdove Snežniške planote z najvišjim vrhom Veliki Snežnik (1796 mnv). Čez Volovjo reber nas je ves čas spremljal veter, vendar nas to ni preveč motilo. Po kolovozu smo nadaljevali mimo merilnika vetra, do pod Belih ovc. Kmalu nato smo zavili levo, na strmo stezo, ki nas je pripeljala do najvišje točke slemena, Velike Milanje (1099 mnv). Našli smo zavetje in na sončku naredili daljši postanek za malico. Velika Milanja ima na slemenu osrednje mesto, le nekoliko naprej stojijo Milanske skale, z manjšim naravnim oknom. Kljub vetru, smo si privoščili nekaj adrenalina na skalah in razgledov. V bližini so vidni ostanki vojaških bunkerjev (kavern) t.i. Alpskega zidu. Utrdbe, ki so jih Italijani zgradili leta 1932, so bili namenjene za varovanje kopenske meje. Velika Milanja je imela več bojnih blokov ter značilen krožni hodnik. Odločili smo se, da vstopimo v eno od kavern. V podzemni utrdbi žal ni veliko ohranjenega, pa vendar je bil sprehod po dolgem in ozkem podzemnem hodniku, do vira svetlobe in prepiha na drugi strani, dovolj za občutek. Mimo pašnikov smo se spustili nazaj na makadamsko pot ter se po njej vrnili na izhodišče.

Pohod smo zaključili s sladico in se, pod vtisom lepe in neokrnjene narave, dogovorili, da bomo v prihodnje večkrat skupaj pohajkovali.